Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad
Narodni dom v Trstu, 19. junija 2013
O nominacijah za nagrado Zlato zrno 2013
Zlato zrno, nagrada za mlade slovenske ustvarjalce iz Dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo letos že petič podeljuje Sklad Sergij Tončič v Trstu, je bila tudi letos na dosegu štirih nominiranih. To so: glasbenica in hormistka Jasna Komar, igralec Jure Kopušar, igralka Lara Komar in filmski avtor Martin Turk. Tako se je odločila žirija, ki jo sestavljajo Aleš Doktorič, Poljanka Dolhar, Katja Kralj, Marjan Kravos in Marko Kravos. V utemeljitvah je izpostavljeno, kako so nove ustvarjalne osebnosti v zadnjih dveh letih oživljale kulturni utrip našega prostora in ga obenem izzivale s preseganjem kalupov in ljubiteljske samozadostnosti v umetnosti. Na slovesnosti v Narodnem domu v Trstu je bila razglašena dobitnica letošnje nagrade Zlato zrno, ki prejme umetniško oblikovano kocko – znak igre na srečo in tveganja – in denarni znesek. Prav tako so bili tudi nominiranci deležni listine s priznanjem in denarno spodbudo za svoj opazni ustvarjalni dosežek. Prireditev je s svojim nastopom obogatil zbor Bodeča neža, ki ga vodi Mateja Černic, dobitnica Zlatega zrna 2011, predsednik Tončičevega sklada Marko Kravos pa je kot običajno v svojem nagovoru razgrnil razmislek o ustvarjalnem okolju, pogojih za delo in uveljavitev novih generacij slovenskih ustvarjalcev pri nas. V Narodnem domu v Trstu se je odvijal v sredo, 19. junija ob 17.30, praznično “kresni” trenutek, ko se je izkazala pozornost občinstva in medijev do izrazitih prebojnih dosežkov na domači in mednarodni sceni naših mladih entuziastov v obdobju zadnjih dveh let – ter priložnost, da je topel domač aplavz spodbudil letošnje nominirance in nagrajenca Zlatega zrna 2013.
Poročilo žirije za Zlato zrno 2013
(Marko Kravos)
Naj omenim, da so letošnje nagrade podeljene po dvoletnem presledku, saj se Zlato zrno po sklepu Tončičevega sklada odslej podeljuje z dvoletno frekvenco.
Na letošnji razpis, ki se je zaključil 30. aprila letos, je prispelo 12 predlogov. Poslale so jih kulturne inštitucije in posamezniki. 11 predlogov je ustrezalo pogojem razpisa.
Žirija je odločala na osnovi prispelega gradiva, ki je izčrpno predstavljalo opuse in prizanja, ki so jih posamezni ustvarjalke-ci dosegali v zadnjih dveh letih. Prav tako je skrbno upoštevala odmeve strokovne kritike in priporočila, ki so bila le-tem priložena.
Osnovni kriteriji ocenjevanja so bili, poleg okvirnih določil razpisa glede starosti kandidata ter glede narodnostne in deželne opredeljenosti, vrhunska ustvarjalna izvirnost, uveljavljanje novih umetniško interpretacijskih pristopov, prepričljiva in skladna realizacija zastavljenih kreativnih ciljev ob posamezni stvaritvi. Žirija se je zavedala, da je marskdaj uspešnost umetniške dejavnost odvisna od pogojev dela, predvsem profesionalnih kulturnih ustanov in sodelavcev, ki omogočajo času ustrezne rezultate. Ni pa hotela odstopiti od zavračanja amaterizma in obrtne uspešnosti, ki navadno streže tržnemu učinku in/ ali popularnosti v posameznih okoljih in dejavnostih.
Kljub zahtevnim kriterijem je žirija zaznala, da ne manjka mladih ustvarjalcev iz naše dežele, ki se suvereno prebijajo v ospredje umetniške ustvarjalnosti Italije in Slovenije, prav tako pa prispevajo opazen umetniški naboj tudi v evropski prostor. Kljubujejo krizi – in morda tudi nakazujejo, da sami sodelujejo pri evropskih integracijah in preseganju vzrokov vsestranske krize evropske skupnosti.
Žal pa je zaznati težji preboj mladih v okviru leposlovja, kjer je uporaba slovenskega jezika očitno prehud izziv za moderno globalistično družbo, usmerjeno bolj k ustvarjanju homogeniziranega človeka kot k ohranjanju identitet in kulturnih izročil.
O izboru nominirancev in glavnega nagrajenca je žirija odločala ne s soglasjem, pač pa s plodnim usklajevanjem posameznih ocen – pač glede na strokovno domeno posameznega člana žirije. In izbrala je štiri nominirance, ki jih je potrdil nato Upravni odbor Tončičevega sklada.
Naj jih po abecednem redu sedaj navedem: igralka Lara Komar, glasbenica in hornistka Jasna Komar, igralec Jure Kopušar in filmski avtor Martin Turk.
Zlato zrno 2013 prejme glasbenica in hornistka Jasna Komar.
Z diplomami in denarnimi spodbudami so odlikovani: Lara Komar, Jure Kopušar in Martin Turk.
Nominiranci
Nominiranci prejmejo diplomo s priznanjem in 500 evrov, eden od njih, nagrajenec, pa umetniški predmet, delo Benečanke Luise Tomasetig, in znesek 2000 evrov.
Jasna Komar glasbenica in hornistka
dobitnica nagrade zlato zrno 2013
Jasna Komar, rojena 1989, je svojo briljantno glasbeno pot začela kar v domačem pihalnem orkestru Ricmanje. Nadaljevala je študije na konservatoriju Tartini ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani; že kot študentka je postala solo hornistka v italijanskem mladinskem orkestru, kar je ob izredno močni konkurenci potrdilo odlike njenega muziciranja. Leta 2010 je bila sprejeta v Gustav Mahler Jugendorchester, ki velja za najboljši tovrstni sestav v svetovnem merilu, obenem pa je požela vrsto nagrad na prestižnih mednarodnih tekmovanjih tudi s solo nastopi. Svoj študij je nadgradila lani z diplomo na akademiji v Stuttgartu, kjer je pridobila naslov akademske glasbenice hornistke in profesorice roga. Na avdiciji za članstvo v Junge Deutsche Philharmonie je osvojila prvo mesto med 41 tekmovalci, od maja 2013 pa je članica profesionalnega orkestra v Göttingenu. Kljub mladim letom je Komarjeva prepoznavno ime v evropskem prostoru. Izkazala se je kot zrela, profesionalno neoporečna, a tudi umetniško kreativna glasbenica.
Lara Komar igralka
Igralka Lara Komar, letnik 1980, odlično pooseblja prostor, v katerem živi in ustvarja. V Trstu rojeno igralko in diplomirano solopevko zaznamuje namreč enakovredno dramsko izražanje v obeh jezikih našega okolja – v slovenščini in italijanščini. V Slovenskem stalnem gledališču, v katerem je od leta 2007 stalna članica igralskega ansambla, je izstopala v vseh domačih dvojezičnih produkcijah – na primer v pravljici Olgica in mavrica ter v predstavah O poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije ter 110 okusnih let. Med njenimi številnimi vlogami je treba omeniti interpretacijo nelegalnega priseljenca z zobobolom v Zlatem zmaju Rolanda Schimmelpfenniga (SSG Trst), vlogo Lucinde v uspešnici Duohtar pod mus! v koprodukciji gledališča Koper in SNG Nova Gorica ter vlogo matere morilke v predstavi Il viaggio di Caterina (Stalno gledlaišče FJK).
Njena umetniška rast je nenehna in izkazuje zrelo zavzetost in kreativnost.
Jure Kopušar igralec
Gledališki igralec Jure Kopušar se je rodil leta 1988 v Ljubljani in odraščal v Trstu. Po maturi na liceju France Prešeren in po študiju na gledališki šoli Studio Art, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je lani tudi diplomiral. Že med študijem na Akademiji je opozoril nase z nekaterimi zelo prepričljivimi vlogami, na primer z interpretacijo travestita v Schnitzlerjevem Rondoju na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2011 je za vlogo Tartuffa v predstavi na AGRFTVprejel Severjevo nagrado, najvišje priznanje za igralca dramske igre. Po diplomi oktobra 2012 je bil deležen laskavih ocen gledaliških kritikov še z blestečimi interpretacijami vlog v Shakespearejevi Ukročeni trmoglavki (Mestno gledališče ljubljansko) in v monodrami na besedila Mirana Jarca Ni obale ni (Gledališče Glej). Uspešno je nastopil tudi v številnih slovenskih filmih zadnjih let. Leta 2011 je že bil nominiran za nagrado Zlato zrno.
Martin Turk filmski avtor
Martin Turk (1978) je tržaški filmski avtor, ki se je uveljavil kot avtor kratkih filmov in za to ustvarjanje že prejel Zlato zrno 2008. V zadnji letih je bil njegov ustvarjalski napor usmerjen v celovečerni filmski prvenec, med pripravami zanj pa je posnel kratki film Stvari, ki jih nisva nikoli naredila (2011) in v njem potrdil senzibilnost za ključne trenutke v medčloveških odnosih kot tudi za sodobno filmsko govorico. Za film Nahrani me z besedami (2012) je napisal scenarij, v katerem je prizorišče tudi Trst kot umetniški topos. Turk postane s tem filmom prvi med Slovenci v Italiji, ki je bil z velikim filmskim formatom vključen v redno distribucijo po kinematografih. – V filmu se čudaški protagonist, ki skuša rekonstruirati Kristusovo pisavo, izgubi nekje v Italiji. To sproži dogajanje, ki razgali skrhane odnose med najbližjimi in čustvena razmerja, kjer zmanjka osnovne komunikacije. Tematski krog filma označujejo poimenovanja njegovih treh delov: Iskanje preteklosti, Izguba sedanjosti, Odkrivanje prihodnosti.
