arhiv dejavnosti

Podpore za akademsko leto 2020/2021

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Trst, 21. januarja 2021

Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2020/2021


GABRIEL MILIČ
1. letnik dodiplomskega študija – Filozofska fakulteta, smer Zgodovinsko-umetniške vede – Univerza v Trstu.

MANUEL MALALAN 
2. letnik – Ekonomska fakulteta v Trstu, smer Business and Management – Univerza v Trstu.

USAI NIKOL
1. letnik – Poslovno komuniciranje in mednarodni odnosi – Univerza IULM v Milanu.

JAN GRILANC

2. letnik študijskega programa – Fakulteta za elektrotehniko, smer Elektrotehnika – Univerza v Ljubljani.

SIMON COTIČ
3. letnik – Biološke vede in tehnologije – Univerza v Trstu.

IVANA COTIČ
6. letnik – Fakulteta za medicino – Univerza v Ljubljani.

TADEJ PAHOR
1. letnik podiplomskega študija – Fakulteta za tuje jezike in književnost, Oddelek za humanistične študije – Univerza v Trstu.

MITJA PAHOR
1. letnik dodiplomskega študija – Fakulteta za medicino, farmacijo in preventivo, smer Športne vede – Univerza v Ferrari.

IRIS PETRUZ
3. letnik – Zdravstvena fakulteta, smer Radiološka tehnologija – Univerza v Ljubljani.

MANUEL PERSOGLIA
1. letnik – Fakulteta za znanost o okolju, program 2. stopnje Okolje – Univerza v Novi Gorici.

IVANA  FAJT
1. letnik magistrskega študija – Ekonomska fakulteta – Univerza v Ljubljani.

VALENTINA SOSIČ
3. letnik dodiplomskega študija – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, smer Matematika – Univerza na Primorskem.

NEŽA ZOBEC
3. letnik – Fakulteta za šport – Univerza v Ljubljani.

JULIJA STAVAR
4. letnik – smer Mednarodni odnosi – Univerza v Ljubljani.

MAX ZULIANI
3. letnik dodiplomskega študija – akademska diploma 1. stopnje – Konservatorij Tartini v Trstu.

VANJA ZULIANI
3. letnik – Fakulteta za matematiko – Univerza v Trstu.

ERIKA LABIANI
4. letnik programa 1. stopnje – Pedagoška fakulteta na Primorskem, smer Razredni pouk -Univerza na Primorskem.

NIKA TOMŠIČ
2. letnik – Fakulteta za kemijo, program Biokemija – Univerza v Ljubljani.

MARTIN POLJŠAK
3. letnik – Fakulteta za družbene vede, smer Novinarstvo – Unverza v Ljubljani.

TAMARA ORLICH
2. letnik podiplomskega študija – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, študijski program Matematične znanosti – Univerza na Primorskem.

PETRA GREGORI
1. letnik dodiplomskega programa – smer Bioinformatika – Univerza v Veroni.

JAŠA CINGERLA
1. letnik dodiplomskega študija – smer Farmacija – Univerza v Trstu.

SOFIA GERGOLET
3. letnik dodiplomskega študija – Pedagoška fakulteta, smer Razedni pouk – Univerza na Primorskem.

Vsota podeljenih podpor znaša 15.900 evrov.

Podpore za akademsko leto 2019/2020

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2019

Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2019/2020


VALENTINA SOSIČ
2. letnik dodiplomskega študija Matematike na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – Univerza na Primorskem.

TADEJ PAHOR
3. letnik na Oddelku za humanistične študije – Fakulteta za tuje jezike in kniževnost – Univerza v Trstu.

MITJA PAHOR
1. letnik na Oddelku za humanistične vede – smer Načrtovanje turizma in kulturnih dejavnosti – Univerza v Padovi.

SARA MALALAN
2. letnik podiplomskega študija na Fakulteti za statistiko – smer Vede o zavarovanju in financah – Univerza v Trstu.

PETRA OLENIK
2. letnik Fakultete za medicino – Univerza v Ljubljani.

NIKA TOMŠIČ
1. letnik Fakultete za kemijo – program Biokemija – Univerza v Ljubljani.

ANDREJ LABIANI
2. letnik magistrskega študija na Fakulteti za inženirstvo, infrastrukture in prevoz – Univerza v Trstu.

SANJA SANCIN
3. letnik Fakultete za prevajalce – Univerza v Sieni s sedežem v Arezzu

MANUEL PERSOGLIA
3. letnik Fakultete za Znanost o okolju – program 1. stopnje Okolje – Univerza v Novi Gorici.

JAŠ MIKAC
2. letnik Ekonomske fakultete – smer Ekonomija in uprava gospodarskih enot – kurikulum Uprava in nadzor – Univerza v Trstu.

GORAN HAMMOUSSI ABDIL KADER
1. letnik Fakultete za fiziko – Univerza v Trstu.

Vsota podeljenih podpor znaša 9.700 evrov.

Podpore za akademsko leto 2019/2020 – nagovor ob podelitvi

Nagovor ob podelitvi podpor 2019/2020
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2019

Ko sem tudi sama, pred mnogim leti, prejela priznanje Sklada Sergija Tončiča, me je začela mučiti radovednost, kdo je pravzaprav Sergij Tončič, po katerem sklad nosi ime. Izvedela sem, da ga je ustanovil odvetnik Frane Tončič, ena izmed številnih ključnih figur iz temne dobe fašizma, ki je Slovencem odvzel vsako pravico, ampak kljub temu, da ključna, mlajšim generacijam, ki ga niso imele možnost spoznati osebno, skoraj neznana figura.

Frane Tončič se je rodil v Hrušici pri Podgradu, v občini Ilirska Bistrica, leta 1893. Študiral je na univerzi v Pazinu, najprej na fakulteti za poljedelstvo, potem na pravni fakulteti. Študij je prekinila vojna, ki ga je privedla na rusko bojišče, potem na italijansko fronto ob Piavi.

Ob koncu vojne se je prepisal na pravo v Padovi, hkrati pa sprejel mesto tajnika društva Balkan v Trstu in nekaj let delal v uredništvu Edinosti in Novic.

Doktoriral je leta 1924 in se kot pripravnik zaposlil v pisarni Josipa Vilfana in Borisa Furlana, nakar se je kot odvetnik osamosvojil. Iz njegove pisarne je izšel marsikateri slovenski odvetnik. Nekateri naši odborniki se ga še spominjajo v tej vlogi, morda bo o njem kaj povedal tudi Boris Kuret.

Idejno ni bil revolucionar, spadal je v narodnoliberalno skupino kroga Edinosti in ostal tej smeri zvest. V dobi, ko so se dvajsetletniki in tridesetletniki vključevali v delovanje mladinskih društev, iz katerih so izšli pozneje ilegalci in radikalnejši borci za narodne pravice v času diktature, je bil po anagrafskih podatkih in tudi po miselnosti različen od njih, spadal je v starejšo generacijo.

Njegovo ime ostaja vsekakor vezano na Narodni odbor, ki so ga z njim sestavljali dr. Kukanja, dr. Sardoč, in ki se je od leta 1935 do 1938 redno sestajal in diskutiral o načelnih vprašanjih.

Dr. Sardoč je v svojih pričevanjih večkrat omenjal veliko uglajenost dr. Tončiča, spoštovanje, ki ga je vzbujal pri kolegih, italijanskih odvetnikih, in pa njegovo trmasto vero, da tudi premočrtna pot nekam pelje: zavzemal se je, da bi izročili spomenico Mussoliniju ob njegovem obisku v Trstu in je odpotoval v Beograd na dvor po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo.

Ob vstopu Italije v vojno poleti 1940 je fašistični režim poiskal Tončiča, Sardoča, vse člane odbora, vse tigrovske skupine, komunistične aktiviste in vse, ki so bili kakorkoli znani in že zapisani. Nepregledna vrsta je romala v Coroneo, zatem v internacijo: kmetje, delavci, trgovci, izobraženci – vsi so se znašli za zapahi.
Tudi odvetnik Tončič se je znašel v Coroneu. Zanj je bil to hud udarec. On, ki je že desetletja dan za dnem hodil na tržaško sodišče skozi glavna vrata, ki je, ogrnjen v togo, iskal pravico za svoje zastopane, je moral vklenjen v Coroneo. V povojnem intervjuju je izjavil: Po svoji vzgoji in značaju nepoboljšljivi legalitarec sem sedel na zgodovinskem procesu. To je bil 2. tržaški proces, ki se je sklanil z usmrtitvijo Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala 15. 12.1941.

Dr. Frane Tončič, tržaški odvetnik, je preživel čakanje na sodbo v isti celici s Simonom Kosom, 30-letnim kmetom iz Ruta v Baški grapi, in Pinkom Tomažičem, 26-letnim fantom, članom komunistične organizacije. To svoje doživetje je na ganljiv način in z izjemno človeško toplino opisal v spominskem zapisu Celica 41. Čeprav so bili trije zaporniki zelo različni po prepričanjih, izobrazbi in starosti, se je med njimi spletlo trdno prijateljstvo. (Baška grapa – Na svoji zemlji) Pinko Tomažič je bil edini Tržačan med ustreljenimi, mestni otrok, ki je odraščal v družini, ki je bila zasidrana v tržaški družbi in je po svojem ekonomskem položaju izstopala iz sloja, s katerim se je istovetila večina Slovencev. Pri Pinku se zaustavljam, ker je njegova mama, gospa Ema Tomažič, našemu Skladu ob smrti zapustila svoj dom, ki je sedaj bivališče slovenskega konzula. Če vas pot zanese mimo bifeja Da Pepi v Hranilniški ulici zraven Borzne palače, vedite, da jo je dolgo upravljala prav družina Tomažič.

V zaporu so njegove misli begale k še malemu sinu Sergiju, Sergulinu -Sitnulinu, kot se včasih podpiše v pismih očetu, ki je bil tedaj star 10 let. Po njem torej, po Sergiju Tončiču, je dobil ime naš Sklad.

Potem ko so odjeknili streli na openskem strelišču in je bila sodba izvršena, so ostale obsojence nameščali vzdolž Italije v razne zapore: lepa skupina jih je šla v Castelfranco Emilia, med njimi je bil tudi Frane Tončič. V začetku leta 1944 so Franeta prepeljali iz Castelfranca v Trst, vendar je do konca vojne še dvakrat prestopil koronejski prag, tokrat v nemških sponah. Še po vojni se je moral boriti, da je bila obtožnica, ki jo je proti njemu izdal fašistični režim, izbrisana.

Daleč od svojih dragih je preživel skoraj pet let, pet sinovih mladostnih let. Morda je to ugotavljal tudi pozneje, leta 1951, ko je objokoval smrt še ne 20-letnega sina. Po koncu vojne se je Tončič spet usedel za odvetniško pisalno mizo, hodil na sodišče in se vključil v povojno javno politično in kulturno življenje Slovencev v Italiji. Srčno dober človek, prepričan demokrat, strokovno podkovan odvetnik, človek, ki je vzbujal spoštovanje someščanov in sonarodnjakov vseh prepričanj, je umrl 85-leten v ljubljanski bolnišnici 3. novembra 1978. Ema Tomažič je legla k počitku nekaj let pozneje, leta 1981, v družinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so jo čakali mož in umorjena otroka, kajti vojna norost ni odnesla samo Pinka, ampak tudi hči Danica je bila umorjena z možem Stankom Vukom leta 1944 v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah – ta umor je pisatelj Fulvio Tomizza prikazal v romanu Mladoporočenca z ulice Rossetti. Jaz sem premlada, da bi lahko spoznala Frana Tončiča ali Emo Tomažič, ki vas danes posredno obdarujeta, a prepričana sem, da bi bila ponosna na vas, ki s svojo delavnostjo, navdušenjem in uspešnostjo nadaljujete pot, ki jo je njunim otrokom usoda tako kruto presekala.

Marija Pirjevec
predsednica Tončičevega sklada

Podpore za akademsko leto 2018/2019

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 17. decembra 2018

Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2018/19


MIHA PEČAR
2. letnik podiplomskega študijskega programa Športna vzgoja na Fakulteti za šport – Univerza v Ljubljani.

MANUEL PERSOGLIA
2. letnik Fakultete za Znanost o okolju – program 1. stopnje Okolje – Univerza v Novi Gorici.

KATJA ŠTEFANČIČ
4. letnik Kemije in farmacevtske tehnologije – Univerza v Trstu.

SIMON COTIČ
1. letnik Bioloških ved in tehnologij – Univerza v Trstu.

IVANA COTIČ
4. letnik Medicinske fakultete – Univerza v Ljubljani.

TAMARA ORLICH
3. letnik Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – študijski program Matematika – Univerza na Primorskem.

IRIS PETRUZ
1. letnik Radioloških tehnologij na Zdravstveni fakulteti – Univerza v Ljubljani.

GABRIJEL ŽETKO
3. letnik Ekonomske fakultete – smer Ekonomija in uprava gospodarskih enot – kurikulum Uprava in nadzor – Univerza v Trstu.

VANJA ZULIANI
1. letnik Fakultete za matematiko – Univerza v Trstu.

MAX ZULIANI
1. letnik dodiplomskega študija – Konservatorij Tartini v Trstu.

CATERINA DUCCI NOVELLI
Mednarodna šola za management v Nancyju in na Univerzi v Bologni.

MATJAŽ ZOBEC
2. letnik podiplomskega študija 2. stopnje, smer Komorna glasba – Konservatorij Benedetto Marcello v Benetkah.

NEŽA ZOBEC
1. letnik Fakultete za šport – Univerza v Ljubljani.

VERONIKA DEVETAK
3. letnik Pedagoške fakultete, smer Predšolska vzgoja – Univerza v Ljubljani.

MARTIN POLJŠAK
1. letnik novinarstva na Fakulteti za družbene vede – Univerza v Ljubljani.

SARA MALALAN
1. letnik podiplomskega študija na Fakulteti za statistiko in informatiko – smer Vede o zavarovanju in financah – Univerza v Trstu.

VALENTINA SOSIČ
1. letnik dodiplomskega študija Matematike na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – Univerza na Primorskem.

MARIA MILANESE
3. letnik Logopedije – specifično za pouk dvojezičnih otrok – Univerza v Trstu.

JANIKA ŠKERL
1. letnik podiplomskega študijskega programa Razredni pouk – Univerza na Primorskem.

JAŠ MIKAC
1. letnik Ekonomske fakultete – smer Ekonomija in uprava gospodarskih enot – kurikulum Uprava in nadzor – Univerza v Trstu.

Vsota podeljenih podpor znaša 12.500 evrov.

Podpore za akademsko leto 2017/2018

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 18. decembra 2017

Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2017/18


BARBARA FERLUGA
absolventka magistrskega študija na Pravni fakulteti – Univerza v Trstu.

MANUEL PERSOGLIA
1. letnik Fakultete za znanost o okolju – program 1. stopnje Okolje – Univerza v Novi Gorici.

ALEX DEVETAK
absolvent magistrskega študija Primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti – Univerza v Ljubljani.

ALEŠ LAVRENČIČ
1. letnik akademskega bienija – Konservatorij Tartini v Trstu
prva violina v orkestri Academica Symphonica v Vidmu.

SARA GERGOLET
3. letnik Ekonomije in mednarodne trgovine – Univerza v Trstu.

JANA CROSELLI
1. letnik podiplomskega študijskega programa na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza na Primorskem.

IVANA COTIČ
3. letnik Medicinske fakultete – Univerza v Ljubljani.

NIKA COTIČ
1. letnik podiplomskega študija na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza v Ljubljani.

SARA MALALAN
3. letnik študijskega programa Statistika in informatika – Univerza v Trstu.

MARIA MILANESE
2. letnik Logopedije – Univerza v Trstu.

MAJLA KOŠUTA
absolventka magistrskega študija na Pedagoški fakulteti – smer Razredni pouk – Univerza na Primorskem.

PETRA SOSSI
2. letnik študijskega programa 2. stopnje EMAG – splošna medicina – Univerza v Mariboru.

PETRA CARLI
3. letnik študijskega programa prve stopnje na Fakulteti za medicino – smer Laboratorijska medicina – Univerza v Trstu.

MIHA PEČAR
1. letnik podiplomskega študijskega programa Športna vzgoja na Fakulteti za šport – Univerza v Ljubljani.

Vsota vseh podeljenih sredstev znaša 10.300 evrov.

Štipendije za akademsko leto 2016/2017

Razglasitev dobitnikov štipendij in podpor
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2016


Dobitniki podpor rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe za akademsko leto 2016/2017

IVANA COTIČ
2. letnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

NIKA COTIČ
4. letnik Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani – smer Razredni pouk.

JANA CROSELLI
4. letnik Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem – smer Razredni pouk.

ALEX DEVETAK
2. letnik magistrskega študija Primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

MATIA FERLETIC
6. letnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

BARBARA FERLUGA
2. letnik magistrskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Trstu.

MAJLA KOŠUTA
1. letnik magistrskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem – smer Razredni pouk.

SARA MALALAN
2. letnik študijskega programa Statistika in informatika na Univerzi v Trstu.

MATEJA POČKAJ
2. letnik magistrskega študija na Oddelku za Klasično filologijo Univerze v Ljubljani.

PETRA SOSSI
1. letnik študijskega programa 2. stopnje EMAG – splošna medicina na Univerzi v Mariboru.

LUISA VESCOVI
2. letnik Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem – smer Predšolska vzgoja.

MATIJA ZORZUT
3. letnik Strojništva na Univerzi v Vidmu.

Vsota podeljenih podpor znaša 8.900 evrov.

Štipendije za akademsko leto 2016/2017 – nagovor ob podelitvi

Nagovor ob podelitvi podpor 2016/17
Dijaški dom Srečko Kosovel, 12. decembra 2016

VLOGA JEZIKA IN KULTURE MED SLOVENCI V ITALIJI

Mislim, da sta največji bogastvi, ki ju imamo Slovenci, naša kultura in jezik. Brez njiju bi bili  še danes  skupnost brez lastne identitete. To vsi vemo in ni naključje, da s tolikšno pozornostjo praznujemo obletnico  rojstva in smrti Franceta Prešerna. Tudi tuji literarni zgodovinarji priznavajo začetniku moderne poezije na Slovenskem, da je bil jezikovni genij. V tedanjih razmerah je bilo njegovo delo izjemnega pomena v duhovnem, jezikovnem pa tudi političnem smislu. Slovenci smo bili še v prvih desetletjih 19. stoletja ljudstvo miroljubnih poljedelcev, kot je Slovane označil nemški filozof Gottfried Herder (1744-1803). In verjetno bi še dolgo ostali vezani predvsem na domačo folkloro, če se ne bi pojavil pesnik takega formata, kakršen je bil pisec Sonetnega venca. Znani angleški zgodovinar Alan John Taylor je v zgodovinski knjigi Habsburška monarhija (Habsburg Monarchy, 1809–1918) zapisal, da so nekatere slovanske narode v dobi romantike ustvarili pesniki. To gotovo velja tudi za nas Slovence, ki brez Prešerna ne bi bili to, kar smo.

Kaj pa bi moralo to védenje posredovati vsem Slovencem in še posebej nam, živečim v tuji državi? Zavest, da imajo duhovne vrednote , med njimi predvsem jezik, prvenstveno vlogo v življenju skupnosti. Vloga jezika pa je tem večja, kolikor bolj je ogrožena skupnost, ki ga govori. Čeprav so se razmere pri nas v zadnjih časih nedvomno spremenile na bolje, je slovenščina mnogim Italijanom na Tržaškem kot tudi na Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini še danes trn v peti. V današnjem Trstu le redko srečamo italijanskega intelektulca, ki bi suvereno obvladal naš jezik in postal tako pomembnejši posrednik med slovenskim in italijanskim svetom. Posledica tega pa je, da naše kulture skoraj nihče ne pozna. Prav globlje poznavanje »drugega« ob sebi pa je gotovo pot do medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Na drugi strani si moramo priznati, da tudi mi sami premalo skrbimo za svoj jezik. V današnjem času je opaziti ne samo med neizobraženimi ljudmi, temveč tudi med intelektualci ohlapen in večkrat brezbrižen odnos do materinščine. Ob tem se je treba seveda zavedati, da ne gre samo za jezik, ampak za nekaj globljega, kar razkriva in opredeljuje človekovo bistvo v celoti. In končno ne smemo pozabiti na že večkrat poudarjeno misel, da so pri vsakem posamezniku meje jezika hkrati tudi meje njegovega duha.

Danes se veliko govori in piše o uvajanju angleščine v redna predavanja na slovenskih univerzah. To se mi zdi zelo problematično. Mislim, da bi moralo veljati naslednje: dokler štejemo univerzo za slovensko, mora slovenščina ostati njej poglavitni jezik in to na vseh stopnjah študija. Kajti univerza je ne samo uporabnik slovenskega jezika, temveč tudi njegov soustvarjalec. Tu jezik tudi nastaja. Nastaja njegova zmožnost izraznega obvladanja številnih strok. Če se temu odrečemo, pomeni, da se odrečemo slovenski jezikovni kompletnosti, da pristajamo na domačijski oziroma družinski jezik, na dvoriščni jezik, kot bi dejal Peter Handke. Skratka, če jezik izgubi zgornja nadstropja – kamor sodita znanost in umetnost – izgubi tudi svojo evropskost. Zdelo se mi je prav, da se dotaknem tega za slovenske razmere tako aktualnega problema, ker bodo mnogi med vami študirali prav v Sloveniji na tamkajšnjih univerzah.

Naj sklenem svoje kratko razmišljanje z besedami koroškega pisatelja Florjana Lipuša, ki jih je poudaril v svojem govoru ob prejetju Prešernove nagrade leta 2004: »Z jezikom smo ali nismo. Z jezikom bomo ali ne bomo

Marija Pirjevec
predsednica Tončičevega sklada

Zlato zrno 2015



Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad
Narodni dom v Trstu, 22. junija 2015

O nominacijah za nagrado Zlato zrno 2015

Zlato zrno, nagrada za mlade slovenske ustvarjalce iz Dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo letos že šestič podeljuje Sklad Sergij Tončič v Trstu, je bila tudi letos na dosegu štirih nominiranih. To so: zborovodkinja in skladateljica Petra Grassi, gledališki igralec Jure Kopušar, režiser in pisatelj Igor Pison ter skladatelj in tolkalec Patrick Quaggiato. Tako se je odločila žirija, ki jo sestavljajo Aleš Doktorič, Poljanka Dolhar, Katja Kralj,  Marjan Kravos in Marko Kravos. V utemeljitvah je izpostavljeno, kako so nove ustvarjalne osebnosti v zadnjih dveh letih oživljale kulturni utrip našega prostora in ga obenem izzivale s preseganjem kalupov in ljubiteljske samozadostnosti v umetnosti. Na slovesnosti v Narodnem domu v Trstu je bil razglašen dobitnik letošnje nagrade Zlato zrno, ki prejme umetniško oblikovano kocko – znak igre na srečo in tveganja – in denarni znesek. Prav tako so bili tudi nominiranci deležni listine s priznanjem in denarno spodbudo za svoj opazni ustvarjalni dosežek. Prireditev je s svojim nastopom obogatila hornistka Jasna Komar, ki je za svoje izredno ustvarjalno uveljavitev v svetu prejela Zlato zrno leta 2013. Ob govoru predsednice Tončičevega sklada Marije Pirjevec, je podpredsednik Marko Kravos kot običajno v svojem nagovoru razgrnil razmislek o ustvarjalnem okolju, pogojih za delo in uveljavitev novih generacij slovenskih ustvarjalcev pri nas. V Narodnem domu v Trstu se je tako odvijal v ponedeljek, 22. junija ob 17.00, praznično “kresni” trenutek, ko se je izkazala pozornost občinstva in medijev do izrazitih prebojnih dosežkov na domači in mednarodni sceni naših mladih entuziastov v obdobju zadnjih dveh let – ter priložnost, da je topel domač aplavz spodbudil letošnje nominirance in nagrajenca Zlatega zrna 2015.


Zlato zrno 2015 prejme režiser in pisatelj Igor Pison.

Z diplomami in denarnimi spodbudami so odlikovani: Petra Grassi, Jure Kopušar in Patrick Quaggiato.


Nominiranci
Nominiranci prejmejo diplomo s priznanjem in 500 evrov, eden od njih, nagrajenec, pa umetniški predmet, delo Benečanke Luise Tomasetig, in znesek 2000 evrov.


Igor Pison režiser in pisatelj
dobitnik nagrade zlato zrno 2015


Igor Pison, 1982, režiser in pisatelj, je v zdnjem času z umetniško pretanjenostjo in zrelostjo pritegnil pozornost. Njegove odrske postavitve odražajo obvladovanje dramske in odrske snovi, pozornost do sporočilnega naboja v besedilu, do detajlov v njem ter se samozavestno lotevajo temeljnih dramaturških vprašanj. Vse to pričuje o Pisonovi osebnosti, ki se je oblikovala v širšem evropskem prostoru in v osebnih razgledih in navezah z novo generacijo ustvarjalcev. Dramatizacija in režija Angela Pozabe Maje Haderlap v ljubljanski Drami leta 2013, postavitev na oder komponiranega avtorskega besedila Trst, mesto v vojni v Trstu leta 2014, režija Brkanovićeve opere Ekvinocij v Narodnem gledališču v Zagrebu marca 2015  predstavljajo izvirno izkušnjo za sodobno dramsko in operno gledališče, ko izpostavljajo skrb za stik z občinstvom ob vprašanjih našega časa.
Njegova knjiga kratke proze Zasilni izhodi, Trst 2013, bralca prepričljivo uvede v razmršeni čas mlade generacije, ki se je znašla pred zaprtimi vrati: predstavlja obetavno napoved in svežo pisavo v t.im. tržaški književnosti.


Petra Grassi
zborovodkinja in skladateljica

Petra Grassi, pianistka, pedagoginja, zborovodkinja in skladateljica je na svoj talent opozorila že pred petnajstimi leti, ko je v klavirskem duu s sestro Veroniko začela osvajati pomembne nagrade, nato je svojo glasbeno izobrazbo nadgradila s študijem zborovodstva in kompozicije. Na vseh področjih je požela razveseljive uspehe, ki so presegli lokalno dimenzijo in obetajo še veliko presenečenj: zborom, tako mladinskim kot odraslim, se posveča z navdušenjem in strokovnostjo, v kompoziciji pa dokazuje izvirnost in domiselnost. Z Dpz Kraški slavček-Krasje je leta 2013 osvojila dve zlati plaketi na mednarodnem tekmovanju v Bad Ischl (Avstrija), februarja 2015 je prejela prvo absolutno nagrado ter nagrado za najmlajšega dirigenta na državnem tekmovanju v Arezzu, podoben uspeh je zabeležila v aprilu v Benetkah na 15. mednarodnem zborovskem tekmovanju „Venezia in musica“.


Jure Kopušar gledališki igralec

Jure Kopušar, gledališki in filmski igralec, ki je zrasel iz tržaškega Studia ART in diplomiral na AGRFTV v Ljubljani leta 2012, nenehno plemeniti svoj igralski talent in interpretativno strast. Obvladuje ju pod narekom režijskega koncepta, a tudi osebne vestne gradnje gledališke iraznosti. Ta pride do veljave ob iskanju kompleksnega nagovarjanja občinstva, pri tem pa ne opušča elemntarne govorice, ki temelji v goli človečnostji igralca samega. V zadnjih dveh letih se je izkazal z liki v odrski postavitvi ekspresionistične poezije Mirana Jarca v ljubljanskem Gleju, Ni obale, ni; v provokativnem Cafè Dada v MGL leta 2014 ter 2015. na odru SSG v Trstu kot župnik v Cankarjevih Hlapcih z novim interpretacijskim ključem do te vloge.
Kopušarja odlikuje glasovni nastavek z velikim razponom – od krika do šepeta, izrazno nabit je v telesni in mimični govorici. Njegov nastop na odru zato zaznavajo tako kritika kot gledališko okolje in publika.


Patrick Quaggiato skladatelj in tolkalec

Patrick Quaggiato je že od otroštva navdušen zborovski pevec, svoj glasbeni talent pa je vzporedno razvijal na različnih področjih: diplomiral je kot tolkalec in se začel ukvarjati z dirigiranjem, tako zborovskim kot instrumentalnim. Raznoliki izzivi so ga usmerili tudi h kompoziciji, kjer je svojo ustvarjalnost najlepše izrazil v vokalni, nato pa tudi v instrumentalni glasbi. S tankočutnim posluhom do teksta je znatno obogatil zborovsko literaturo in postal nepogrešljiv soustvarjalec goriškega kulturnega prostora, pomembna priznanja pa je dosegel tudi v širšem, mednarodnem okolju. Med zadnjimi dosežkimi gre omeniti nagrado za noviteto na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Novi Gorici l.2013, nagrado iz leta 2014  za najboljšo noviteto na slovenskem državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru ter izvedbo njegove kompozicije za tolkala na osrednji Prešernovi proslavi v Ljubljani.