Razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad
Narodni dom v Trstu, 20. junija 2008
Nominiranci
MARTIN TURK filmski ustvarjalec
dobitnik nagrade zlato zrno 2008
Martin Turk je tržaški filmski ustvarjalec, ki se je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo udomačil tudi v Ljubljani. Nagrado Zlato zrno prejema za dvoletje 2006-2008, v katerem je po študijskih in pripravniških letih kot filmar dosegel avtorsko zrelost.
Leta 2003 je bil Turk dobitnik Univerzitetne Prešernove nagrade s filmom Izlet, s katerim je posegel po številnih nagradah tudi drugod po Evropi. Leto po diplomi, ki jo je opravil 2004., je sodeloval kot prvi pomočnik režije pri zadnjem filmu Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena, v enaki vlogi je soustvarjal leta 2006 celovečerni film Inštalacije ljubezni režiserke Maje Weiss. Velika šola se je za mladega filmarja začela že veliko prej, v letu 2000, ko je kot asistent sodeloval z režiserjem Danisom Tanovićem pri njegovem filmu No Man’s Land.
Na Festivalu slovenskega filma 2006. je bil Martin Turk nagrajen z vesno za najboljši slovenski kratki igrani film Rezina življenja. Gre za izsek iz življenja para, v katerem se prepletajo čustvena resničnost, neuresničena želja in ljubosumje. Leta 2008 je bil film Martina Turka Vsakdan ni vsak dan uvrščen v redni program festivala v Cannesu. S kubističnim pristopom simultanih, v filmu seveda zaporednih prizorov ene zgodbe, odkrije režiser optično raznolikost nevsakdanjega človeškega dogodka. Martin Turk se je v zadnjih letih uveljavil kot avtor natančnega vizualnega posluha, ki mu ni tuj žanrski prijem, a ga uporablja za razkrivanje človekovih duševnih stanj, čustvenih razmerij in družbenih odnosov. Kot scenarist in režiser oblikuje v svojih filmih zgodbe, okoliščine in like s senzibilnostjo in prečiščenostjo, pri tem pa vnaša v slovensko filmsko kulturo navdih iz romanskega in sredozemskega sveta.
Riccardo Baldassarri fotografija in design
V letih 2007-2008 se je Baldassarri izkazal s številnimi fotografskimi kolekcijami in tiskanimi in elekronskimi publikacijami, objavljen je na vrsti spletnih strani na internetu, sodeloval je na številnih likovnih razstavah in multimedialnih dogodkih.
Fotograf in oblikovalec Riccardo Baldassarri je obdarjen z občutljivim očesom in nemirno radovednostjo. Naš čas opazuje in beleži skozi usedline preteklosti in prebliske sedanjosti. Predan je digitalni tehniki in aktivno angažiran v iskanju novih pogledov na svet ter novih izraznih možnosti umetniškega odzivanja na sedanjost, celo njenih marginalnih pojavov v nekakšnih ekstremnih strdkih, ob tem pa nam s svojo navdušujočo zagananostjo ponuja nov pristop do razumevanja enigmatičnosti našega časa.
Nikla Petruška Panizon gledališka igralka
Imenovanje temelji na vidnejših vlogah iz zadnjih dveh gledaliških sezon: Arlette v Pahorjevem Spopadu s pomladjo, Zaum/Didaskalija v Pasolinijevem Svinjaku, Maša v Erdmanovem Samomorilcu in Tonette v Molièrovem Namišljenem bolniku.
Nikla Petruška Panizon, članica igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, je v zadnjih dveh letih oblikovala vrsto vlog-likov, s katerimi je stopila k samemu vrhu svojega izpovednega izraza, od koder se odstirajo poti k še večjim dosežkom. Njeno delo temelji na inteligentni razčlembi likov, ki jih upodablja in na iskrenem iskanju znotraj lastne življenjske in odrske izkušnje. Soočanje z raznolikimi režijskimi poetikami in žanri vodi Niklo Petruško Panizon k vse bolj avtentičnim interpretacijam, ki jih zaznamujejo prefinjena psihološka razsežnost, ironija in humor.
Patrick Quaggiato skladatelj
Quaggiatov skladateljski opus, okr. dvesto zborovskih, komornih in orkestralnih skladb, je objavljen v petih zbirkah in v reviji Naši zbori. V zadnjem času se je predstavil s kantato v počastitev Alojzu Gradnika in skladbo, posvečeno Mateju Boru. Komorni zbor Ipavska je leta 2006 prejel dvoje nagrad za izvedbo njegovih skladb, mladinski zbor Državne zborovske Federacije Feniarco pa je lani na turneji po Italiji izvajal štiri njegove skladbe.
Petindvajsetletni goriški skladatelj, dirigent, pevec in tolkalist Patrick Quaggiato že sodi med zanimive predstavnike nove generacije slovenskih skladateljev. V svojih stvaritvah razvija lastne stilne značilnosti, ki temeljijo ali so v dialoškem razmerju z glasbeno tradicijo. Opazna je kompozicijska rigoroznost, ki jo odlikuje naravna, neakademska in neafektirana govorica. Eksperimentalna tveganja so smotrna in povezana s sporočilim nabojem skladbe, raznolikost prijemov pa izpričuje njegovo raziskovalno zvedavost in ustvarjalno energijo. Quaggiatov ugled potrjujejo številna naročila, snemanja in objave njegovih skladb ter izvedbe zborovskih del.